Matej Žagar — крутилось 1 дн, охват 96

Кадр выше наш. Полное медиа с Facebook запрошено — подставим его сюда, как только приедет.

Igral tukaj ➡️➡️➡️

💔 NISEM ZAPUSTIL SLOVENIJE. SAMO ODIŠEL SEM OD DOMA, DA PREŽIVIM… IN KONČAL V PEKLU 💔 Ime mi je Matej Žagar. Imam 34 let. Rodil sem se v majhni vasi pod Novim mestom – prava Dolenjska. Tam sanje običajno umrejo, še preden jih uspeš pravilno izoblikovati. Pri 23 letih sem odšel. Ne zato, ker bi hotel biti junak. Samo zato, ker sem vedel: če ostanem, bom počasi propadel. Z menoj je bila Sofija. Imela je 24 let. Oba iz razbitih družin. Oče je pil. Mama je delala na dveh službah. Brata sta že uspela pristati za zapahe. Prihodnosti – nič. Preselila sva se v Ljubljano. Kot skoraj vsi. Vsi mislijo: »V prestolnici se da prebiti.« Majhno garsonjero v Šiški. Četrt, kjer tudi policija raje ne hodi sama. Ležišče na tleh. Hladilnik je brnel glasneje, kot je hladil. Miza z Bolhe za petnajst evrov. Dva nahrbtnika in štiristo evrov, zbranih pri sorodnikih in znancih. Skladišče. Logistika. Po 11–12 ur na dan. Škatle po 30–40 kilogramov. Hrbet je škripal. Kolena so pokala. Pri tridesetih sem že hodil kot človek, star precej čez petdeset. Sofija je ponoči čistila pisarne. Kemikalije, ki ti požirajo roke. Ob petih zjutraj je še temno in mrzlo. Prišla je domov s smradom po kloru in utrujenosti. Denarja nikoli ni zmanjkalo. Najemnina 950–1050 evrov. Hrana iz Lidla – testenine v akciji in konzerve. Mesečna vozovnica – sveta. Vse ostalo je šlo za dolgove, zapadle račune in klice izterjevalcev. Prijatelji so izginjali eden za drugim. »Matej, ti si vedno v neki sranju.« »Ja, se slišiva.« Skoraj nihče več ni klical. Mama je rekla na kratko: »Sam si odšel – sam se znajdi.« In to je bil konec pogovora. Neko noč so potrkali. Sosed, starček kakšnih petinsedemdeset let, je prinesel škatlo s krožniki in dvema odejama. — Nama jih ni več treba. Vzemi. Stal sem v spodnjem perilu, neobrit, s podočnjaki. Sram me je pekel bolj kot lakota. Podal mi je listek: — Poskusi. Včasih se vse spremeni v eni noči. Nisem verjel in sem ga vrge